- Zakaj ga prodajate?
- Je primeren za začetnika?
- KOliko je bil jahan?
- Kako je z ostlimi konji?
- Kako jo je ulovt na pašniku?
- Kakšni ima karakter? cartljiv, igriv, rada sama,
- kakšna je na terenu?
- Kake bolezni? Laminitis?
- Je podkovana?
- Se vozi s prikolico?
- Kako je visoka?
- Koliko poje?
- Kakšne energije?
- Kaj je njena negativna lastnost?
BIVANJE
Kakor za vsako žival, je tudi za konja najbolje pogledati, kaj je njegov naravni habitat, da lahko razumemo njegove potrebe. Bolj kot lahko konju punidimo kar mu ponuja narava, manj "dela" in skrbi imamo z njim. Več kot mu odvzamemo, bolj se moramo vmešavat v njegovo življenje, bolj se moramo potrudit, da mu nadomestimo izgubljeno in tudi cenovno, nas pride veliko dražje. Kakor pri ostalih živalih, je toliko bol pomembno, da poskrbimo za konjeve fiziološke potrebe (hrana, voda, "streha nad glavo") in psihološke potrebe (družba, narava).
V naravi konj živi v travinjah, stepah, prerijah in celo v puščavah. Jasno je, da noben od nas, ne more konju poskrbeti čisto naravni habitat, zato je pomembno, da se temu čim bolj približamo. Ker konj ne sme biti sam in mora imeti vsaj enega družabnika, potrebujemo vsaj 1-2 ha pašne zemlje (1ha/konja) - 2-3 nogometna igrišča. Odvisno je tudi od pasme konja in koliko poje. Ne smemo pozabit, da je poni konj in čeprav manjši, bo zelo dober družabnik, vašemu konju. V takem primeru bi bil 1 ha skoraj dovolj, bolje pa seveda čim več.
Če konju daš na izbiro hlev ali pašnik bo skoraj vedno izbral pašnik, pa čeprav je vedi sneg, dež itd. Bolj kot mraz, je konju problem vročina, zato tradicionalni hlevi, sploh niso potrebni, potrebno je le zagotovit senco in zato je štala, ki je vedno odprta (laufštala) najboljša izbira. Že samo večji nadstrešek, bo opravil svojo nalogo.
Če konju vse to nudiš, z njim praktično nimaš kaj dosti dela večino leta. Ko se pojavi zima, moraš za njega nekoliko več poskrbet. Seveda pa moraš tudi poznat sestavo svojega pašnika.
Če ima konj velik pašnik bo noč in dan jedel iz tal. Ker njegovi zobje vedno rastejo in nimajo živcev, jih ne boš rabil brusit. Konjeva čeljust med tem ko prežvekuje kroži in zobje se sami brusijo. Pravilna drža za tako prehranmjevanje, je da je iz tal! Če je pašnik nekoliko kamnit, se mu bodo brusila tudi kopita. kopita pri konju so kot nohti pri človeku. Vedno rastejo in če so venomer v boksu, se ne morejo naravno "pobrusit" zmerom rastejo in moramo redno poklicat kovača. Če je pašnik mehak, moramo prav tako poskrbeti za kopita. Če je pašnik raznolik (veliko različnih vrst trav, zelišč, grmovij in dreves) bo konj dobil večino hranilnih snovi, ki jih potrebuje. Ker ima komnj vedno dostop do hrane, ne bo dobil raznih prebavnih bolezni kot so kolike. ker bo venomer jedel bodo tudi zobje dobro popobrušeni. Konj ima drugačni prebavni trak kot ostali prežvekovalci, zato mora venomer jest. Če mu damo hrano samo dva ali trikrat na dan, bo večino časa lačen in imel težave s prebavili, zob pa si nebo brusil. Čim boš konja hranil iz jasli v boksu bo začel imeti težave z hrbtenico in zobmi. Poleg tega, mu je še dobro priskrbet solni kamen. Temu potrebno tudi brušenje zob, kar je dodaten stres za konja in strošek za lastnika. Ker se konj na pašniku venomer premika, ne bo imel težave s sklepi, okrepile se mu bodo tudi mišice. Na paši bo konj vdihoval svež zrak in ne bo težave z vdihovanjem amoniaka in prahu. Ker je pašnik včasih vlažen in včasih suh je to tudi najbolje za kopita (rosa, dež,..). Kopita potrebujejo oboje v kombinaciji mokro-suho, da ostanejo zdrava. Če bo konj na pašniku s svojimi družabniki, bo to tudi zelo dobro delo na njegovo psiho. Konji, ki so zaprti v boksih razvijejo razne psihološke težave, katere se vidijo pri obnašanju (napihovanje, kroženje, grizenje).
Seveda pa vse to ne pomeni, da lahko konja damo na pašnik in ga celo leto ne pogledamo. Tukaj moramo vedeti tudi, katera trava je za konja in najslabša (bujna - zelena spomladanska trava je lahko za konja zelo škodljiva, še posebaj zvečer). Vedeti moramo, kako narediti prehod iz sena na pašnik. Pomembno je, da poznamo konja zelo dobro in njegove potrebe. Pomembno je da pozanmo, bolezni, ki jih konji radi razvijejo (laminitis, dermatitis (glivice, če konja puščamo na dežju). Konja ne smemo zanemarit, kajti, zelo hitro zbolijo in se poškodujejo, če jih redno ne opazujemo.
Konj je in njegove narave ne moremo spremeniti. Ne glede kake lepe bokse imamo, so še vedno boksi. za konja je zaprt prostor in zapor. Če so boksi lepi, je konja v njih zapirat kot otroka v lepo kopalnico. Kopalnica je lahko zlata, ima vedno vodo na razpolago, tudi hrano mu lahko prinesemo zjutraj in zvečer. To je isto kot konjsi boksi. otrok potrebuje svobodo da je veni, se igra, raziskuje, itd.
Kadar koli sem kupoval konja, je večina konjev imalo vsaj eno iz med zgoraj naštetih problemov v večji ali manjši obliki. Večina lastnikov se na konje žal ne pozna. jaz bi jih razdelil v naslednje kategorije: 1) KMET: ker ima krave, si je umsilil še konja. S konjem dela kot s kravo. Je privezan na stojišči skupaj s kravami. Po možnosti stoji celo na rešetkah. taki konj, ima toliko problemov, tako, d aje konj zelo nesrečen. Taki lastnih, jih tudi redno kolje- seveda na črno. 2) KMET, KI SE SPOZNA NA KONJE: ti običajno zelo dobro poskrbijo za svojega konja, vendar je vidno še veliko lastnosti prejšnjega primera 3) PREMOŽNA DEKLICA, lahko je tudi stara, ni važno. Tem je važen bolj izgled konja kot njegovo zdravje. Imajo najet boks, kjer je večino časa zprt, včasih pa ga le obišče, ga vedno lepo očisti, naredi kitke in nadene razne okraske ob samem jahanju pa vedno uporablja bič ter vsako njegovo "napako" vzame zelo osbeno in mo to tudi jasno in glasno pokaže. Misli, da o konjih vse ve, da jo konj neizmerno ljubi in je neizmerno srečen. Zelo rada deli svoje modrosti z ostalimi, ki jih z nekim razlogom noben n eopošteva. zelo je zafurstrirana. 4)OTROCI: starši ki imajo dovolj zemlje, kupijo konju ponija. S ponijem delajo lepo. čeprav o konjih nimajo kaj dosti znanja. Konja tretirajo kot psa, zato konj razvije slabe navade (grizenje, brcanje) nato pa ga poceni prodajo. Pred tem naredijo par lepish slikic kako ga otroci božajo, da lažje prepričajo svoje nove kupce. 5) MEDITATORJI: Včasih si kdo kupi konja, de se bo lahko z njim duhovno poveže in popravil svojo lastno psiho, z njim bi pekel palačinke, hodil po plaži in pil limonado, ter se pogovarjal o njenih življenskih traumah ter jih prevzel nase kot nekaki odrešenik, ter ji pojasnil zakaj jo noben moški noče. To so večinoma samske starejše ženski z hipi ozadnjem. Ga ne jaha in ga ima z istim razlogom kot zgoraj opisani otroci. Konji lahko razvijejo večino slabih razvad kot so grizanje, ne spoštovanje osebnega prostora itd. Konjem v večini gre lepo, za njih je dobro priskrbljeno. Glaven je pa konj in ne lastnik. 6) NEMARNEŽ: konj je zanemarjen in trpi. 7) KONJAR Z MALO ŠTEVILO KONJEV: to je običajno najboljši lastnik konjev.Glede konjev ima veliko znanja, izkušenj in informacij. Za njih zelo dobro poskrbi, takoj prepozna napake in probleme. Njegovi konji so zelo dobro zdreserani in imajo veliko vrednost. Običajno se okvarja z prepusti. Večina, konjev, ki jih ima so čistokrvne pasme z rodovnikom. Sam se tudi najverjetneje udeležuje tekmovanj. 8) KONJAR Z VELIKO ŠTEVILO KONJEV: podobno kot v prejšnjem primeru, le da ima zraven še najverjetneje šolo jahanja. zaradi večjega števila konj, za njih ne poskrbi tako dobro, ter jih redno preprodaja, dvem vrstam ljudem, strokovnjakom in popolnim amaterjem. Sam redno tekmuje v raznih disciplinah. 9) TEKMOVALEC: lahko je kombinacija nekaterih zgoraj naštetih, važno pa mu je samo tekmovanje. Lovorika je glaven cilj konja 10) KOMBINACIJA, zgoraj naštetih primeerov.
Večinma konjev , ki živ v naravi so manjše rasti (Amerika: mustang do 140cm, Evropa (Poljska): Konik, Azija (Mongolija): Perzwalski in
